Salon Dotik, kjer se spocije vaša duša
Kaj pa je nega duše? Človek je družabno bitje, ki je tesno povezan z naravo. Za svoj obstoj ne potrebujemo veliko – hrano, nekaj oblek, družino, prijatelje, delo. Nekje na naši poti smo se izgubili. S tem, ko postaja družba usmerjena navzven ljudje izgubljajo stik sami s seboj. Delavniki se podaljšujejo, materialne dobrine se kopičijo, avtomobili, računalniki so čedalje bolj zmogljivi, hitrejši, boljši ter seveda dražji. Pa vendar, nas to dela srečne? Ali smo le še nadomestljivi roboti, brez sočutja do sočloveka, brez prostega časa, živčne razvaline? Za trenutek (če sklepate, da niste v tem) pomislite, predstavljajte si, da delate po 12 ur dnevno, ste v stalnem stresu, krču, vedno se mudi, nenaspani,… Kakšen je občutek?
Telo je v krču, je kot togo drevo, ki se ne more lahkotno premakniti.Tako v telesu nastajajo blokade, ki onemogočijo normalno delovanje organov, hormoni norijo, ker stalno prisoten stres ruši njihovo ravnovesje. Smo v stalni tekmi s sabo, drugimi, neprestana želja po več, potreba po ugajanju,… Tekma je postal tudi sprehod, hoja v hribe, kar bi naj bila sprostitev. Kako naj bo to sprostitev če štejemo korake, merimo metre, primerjamo z včeraj, štejemo kalorije in pazimo, zelo pazimo, da upoštevamo vse diete, da je vse eko in bio v kar pa tako in tako ne verjamemo?
Seveda je jasno, da potrebujemo denar, neke meje, zmernost, včasih delamo več, stisnemo ampak kje je ta meja? Kdaj je dovolj?
“Poison is in everything, and no thing is without poison. The dosage makes it either a poison or a remedy.*”
“*Prevod: Strup je v vsaki stvari, nič ni brez strupa. Doziranje odloča ali bo to strup ali zdravilo.” Paracelsus